Delovno načelo centrifugalnega pihalca je podobno načelu centrifugalnega ventilatorja, le da se proces kompresije zraka običajno izvaja pod delovanjem centrifugalne sile prek več delovnih impelov (ali več stopenj). Pihalnik ima vrteči rotor za visoke hitrosti. Rezila na rotorju vozijo zrak, da se premikajo z veliko hitrostjo. Centrifugalna sila povzroča pretok zraka v ohišju v obliki involuta vzdolž involuta do ventilatorja. Zračni tok visoke hitrosti ima določen pritisk vetra. Svež zrak vstopa in dopolnjuje iz središča omare.
Delovno načelo eno stopenjskega visokohitrostnega centrifugalnega ventilatorja je: prime mover pogoni impeler, da se vrti z veliko hitrostjo skozi gred, pretok zraka pa vstopi v hitro vrteči se impeler iz vstopne osi in postane radialni tok, ki se pospeši, nato pa vstopi v difuzersko votlino, spreminja smer pretoka in pojemka. Ta učinek pojemka pretvori kinetično energijo v hitro vrtečem se pretoku zraka v tlačno energijo (potencialna energija), tako da vtičnica ventilatorja vzdržuje stabilen tlak.
Teoretično je krivulja, značilna za pretok tlaka centrifugalnega pihalca, ravna črta, vendar se zaradi izgub, kot je trenje odpornosti znotraj ventilatorja, dejanska krivulja tlaka in pretoka nežno zmanjša s povečanjem pretoka, ustrezna centrifugalna moč ventilatorja- Krivulja pretoka narašča, ko se hitrost pretoka povečuje. Ko ventilator deluje s konstantno hitrostjo, se bo obratovalna točka ventilatorja premikala vzdolž krivulje značilne za pretok tlaka. Obratovalna točka ventilatorja med delovanjem ni odvisna le od lastne zmogljivosti, temveč tudi od značilnosti sistema. Ko se bo odpornost cevnega omrežja povečala, bo krivunja učinkovitosti cevovoda postala bolj strma. Osnovno načelo nastavitve ventilatorja je pridobitev zahtevanih delovnih pogojev s spremembo krivulja zmogljivosti samega ventilatorja ali značilno krivuljo zunanjega cevnega omrežja.